[ Pobierz całość w formacie PDF ]
. . .In prav vsakega prijatelja, ki si gaiskal ali Ïelel sreãati, si slednjiã zagotovo dobil na be-tonskih stopnicah, prav vse, kar si hotel zvedeti, si konã-no zvedel tukaj, na stadionu, zakaj nogometna tekma jebila tudi zbor slovenskih mandarinov.Bila je osrednjidruÏabni, kulturni in politiãni dogodek, stadion pasredi0 ãe sveta.Prostor in ãas, v katerih so se ljudje izsvoje samozadostnosti odprli soljudem, zaãeli spetverovati v DruÏbo in Zgodovino, se izroãili temu molo-hu priãakovanja in tveganja na milost in nemilost in sebili pripravljeni v njem celo pogubiti.Nogometna tekma je bila sestavni del kulture in na-rodnega subjekta.Vendar obenem 0 e nekaj velikopomembnej0 ega od tega: v najbolj spolitiziranih in dog-matskih ãasih je bila ãisto posebno, odprto ãlove0 korazpoloÏenje.Tudi preseganje vsega tega, kar sem prav-kar popisal.V tem razpoloÏenju sta bila navzoãa igra in igrivost.Postavljen je bil vpra0 aj nad veljavno humanistiãno na-300 O SVOBODI IN BOGUBESeDAdutost, ki je usmerjala ãloveka v pametno in koristno, vaktivistiãno pravosmernost in ki je zaradi tega cela pod-roãja ãlovekove dejavnosti razgla0 ala za nepomembna,ãe ne celo neresniãna.To razpoloÏenje se je upiralotemu, da bi ãloveka spremenili v aktivistiãnega zadrteÏain fahidiota.Vsemu navkljub je trdilo, da je ãlovek vsvoji igrivosti morda celo bliÏje samemu sebi in Bogukot v svoji resnobi.Da se ãe niã drugega prav s svo-jo igrivostjo odpoveduje prognozi o definitivni prihod-nosti ãloveka in sveta, se pravi instrumentalizaciji svo-jega bitja.Relativiziralo je vse vsiljene vrednote, vkljuã-no s komunistiãnimi.V tej relativizaciji pa ni bilo brez-boÏno in ni nosilo moralnega relativizma, saj je v naj-globjem smislu ponavljalo le maksimo svetega Avgu0 -tina, po kateri naj bi ãlovek ljubil in poãel, kar se mu paãzljubi.Dilige et quod vis fac.To je bila torej relativizacijaideolo0 ke zadrtosti, ki je bila ljudem potrebna tedaj in kijim je potrebna tudi danes, vedno in povsod.Danes morda celo bolj kot v povojnih ãasih.Igrivostje namreã veliãina ãloveka, ki se je sposoben kljub dnev-nim zapovedim prepustiti brezdelju in nekoristni stras-ti.V tem razpoloÏenju je navzoãa slutnja, da mora ãlo-vek, ki se utemeljuje v nenehnem osvajanju in napredo-vanju, slej kot prej pasti v krizo, ker paã moÏnosti na-predovanja niso neskonãne in tudi ne ãisto ãlove0 ke.Intudi prevratni0 ka modrost, da ob milijonih in milijonih301 O SVOBODI IN BOGUBESeDAbrezposlenih v svetu, ki ljudem ne more veã zagotovitidela, ne moremo 0 e kar naprej gojiti protestantski kultdela.Da nam je prav nasprotno potreben tudi kultnedela, hvalospev lenobi in kontemplaciji da, hvalospevlenobi, ãe smo vsaj 0 e malo ãlove0 ki in ãe hoãemo, da sebodo tudi brezposelni in Cigani poãutili med nami kotljudje, ne pa kot izmeãki.Da je brezdelno poleÏavanjena soncu niã manj koristno in potrebno kot delo za stro-jem, ker je paã v lenobi in brezdelju na0 sogovornik naj-ãe0 ãe Bog, v delovanju in aktivizmu pa skoraj vednoHudiã, ki nam pri0 epetava, da se utegnemo s prizadev-nostjo okronati za Boga samega.Navsezadnje je tosamo zvestoba kulturnemu izroãilu.Îe Dante je namreãna mislece s srcem, na kontemplante, naletel v ParadiÏu,zveliãane v sedmih nebesih, medtem ko aktivistov niopazil nikjer.Du0 e kontemplantov so bile razvr0 ãene pomogoãni zlati lestvi, katere vrh se je zgubljal v neskonã-nosti.In brÏ ko je pogledal na svet z njihovimi oãmi, jebil deleÏan tiste jasnovidnosti, ki jo lahko pokloni ãlo-veku samo skromnost: kozmiãni prostor pod njim inokrog njega se mu je razkril v vsem svojem blesku insijaju, nekje daleã za sedmimi planeti pa se je majhnain neznatna svetila zemlja.Kontemplacija paã ãlove-ka prestavi iz njega samega v Kozmos.V tem praznem minevanju na stadionu ali kjedrugje je tudi posmeh prepriãanju, da je najveãje zlo, ki302 O SVOBODI IN BOGUBESeDAspremlja ãloveka, njegova materialna rev0 ãina [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl matkasanepid.xlx.pl
. . .In prav vsakega prijatelja, ki si gaiskal ali Ïelel sreãati, si slednjiã zagotovo dobil na be-tonskih stopnicah, prav vse, kar si hotel zvedeti, si konã-no zvedel tukaj, na stadionu, zakaj nogometna tekma jebila tudi zbor slovenskih mandarinov.Bila je osrednjidruÏabni, kulturni in politiãni dogodek, stadion pasredi0 ãe sveta.Prostor in ãas, v katerih so se ljudje izsvoje samozadostnosti odprli soljudem, zaãeli spetverovati v DruÏbo in Zgodovino, se izroãili temu molo-hu priãakovanja in tveganja na milost in nemilost in sebili pripravljeni v njem celo pogubiti.Nogometna tekma je bila sestavni del kulture in na-rodnega subjekta.Vendar obenem 0 e nekaj velikopomembnej0 ega od tega: v najbolj spolitiziranih in dog-matskih ãasih je bila ãisto posebno, odprto ãlove0 korazpoloÏenje.Tudi preseganje vsega tega, kar sem prav-kar popisal.V tem razpoloÏenju sta bila navzoãa igra in igrivost.Postavljen je bil vpra0 aj nad veljavno humanistiãno na-300 O SVOBODI IN BOGUBESeDAdutost, ki je usmerjala ãloveka v pametno in koristno, vaktivistiãno pravosmernost in ki je zaradi tega cela pod-roãja ãlovekove dejavnosti razgla0 ala za nepomembna,ãe ne celo neresniãna.To razpoloÏenje se je upiralotemu, da bi ãloveka spremenili v aktivistiãnega zadrteÏain fahidiota.Vsemu navkljub je trdilo, da je ãlovek vsvoji igrivosti morda celo bliÏje samemu sebi in Bogukot v svoji resnobi.Da se ãe niã drugega prav s svo-jo igrivostjo odpoveduje prognozi o definitivni prihod-nosti ãloveka in sveta, se pravi instrumentalizaciji svo-jega bitja.Relativiziralo je vse vsiljene vrednote, vkljuã-no s komunistiãnimi.V tej relativizaciji pa ni bilo brez-boÏno in ni nosilo moralnega relativizma, saj je v naj-globjem smislu ponavljalo le maksimo svetega Avgu0 -tina, po kateri naj bi ãlovek ljubil in poãel, kar se mu paãzljubi.Dilige et quod vis fac.To je bila torej relativizacijaideolo0 ke zadrtosti, ki je bila ljudem potrebna tedaj in kijim je potrebna tudi danes, vedno in povsod.Danes morda celo bolj kot v povojnih ãasih.Igrivostje namreã veliãina ãloveka, ki se je sposoben kljub dnev-nim zapovedim prepustiti brezdelju in nekoristni stras-ti.V tem razpoloÏenju je navzoãa slutnja, da mora ãlo-vek, ki se utemeljuje v nenehnem osvajanju in napredo-vanju, slej kot prej pasti v krizo, ker paã moÏnosti na-predovanja niso neskonãne in tudi ne ãisto ãlove0 ke.Intudi prevratni0 ka modrost, da ob milijonih in milijonih301 O SVOBODI IN BOGUBESeDAbrezposlenih v svetu, ki ljudem ne more veã zagotovitidela, ne moremo 0 e kar naprej gojiti protestantski kultdela.Da nam je prav nasprotno potreben tudi kultnedela, hvalospev lenobi in kontemplaciji da, hvalospevlenobi, ãe smo vsaj 0 e malo ãlove0 ki in ãe hoãemo, da sebodo tudi brezposelni in Cigani poãutili med nami kotljudje, ne pa kot izmeãki.Da je brezdelno poleÏavanjena soncu niã manj koristno in potrebno kot delo za stro-jem, ker je paã v lenobi in brezdelju na0 sogovornik naj-ãe0 ãe Bog, v delovanju in aktivizmu pa skoraj vednoHudiã, ki nam pri0 epetava, da se utegnemo s prizadev-nostjo okronati za Boga samega.Navsezadnje je tosamo zvestoba kulturnemu izroãilu.Îe Dante je namreãna mislece s srcem, na kontemplante, naletel v ParadiÏu,zveliãane v sedmih nebesih, medtem ko aktivistov niopazil nikjer.Du0 e kontemplantov so bile razvr0 ãene pomogoãni zlati lestvi, katere vrh se je zgubljal v neskonã-nosti.In brÏ ko je pogledal na svet z njihovimi oãmi, jebil deleÏan tiste jasnovidnosti, ki jo lahko pokloni ãlo-veku samo skromnost: kozmiãni prostor pod njim inokrog njega se mu je razkril v vsem svojem blesku insijaju, nekje daleã za sedmimi planeti pa se je majhnain neznatna svetila zemlja.Kontemplacija paã ãlove-ka prestavi iz njega samega v Kozmos.V tem praznem minevanju na stadionu ali kjedrugje je tudi posmeh prepriãanju, da je najveãje zlo, ki302 O SVOBODI IN BOGUBESeDAspremlja ãloveka, njegova materialna rev0 ãina [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]